Zbirka uporabnega znanjaKATEGORIJE
All
|
Nazaj na seznam člankov
Referendum v Sloveniji27/11/2019 Referendum je najpomembnejša oblika neposredne demokracije, pri kateri volivci neposredno odločajo o določenem za celotno skupnost pomembnem vprašanju. Gre za način sodelovanja ljudstva pri sprejemu pravnih in političnih odločitev, za katere je sicer pristojno predstavniško telo.Referendum kot oblika neposredne demokracije državljanom omogoča sodelovanje pri sprejemanju splošno pomembnih odločitev. V praksi ločimo več vrst referendumov:
V Sloveniji na državni ravni poznamo zakonodajni referendum, referendum o spremembi ustave, referendum o mednarodnih povezavah in posvetovalni referendum. Na lokalni ravni poznamo referendum o ustanovitvi občin, referendum o splošnem aktu občine, referendum o ustanovitvi ali spremembi ožjih delov občine in posvetovalni referendum. Zakonodajni referendumNa zakonodajnem referendumu volivci odločajo o potrditvi zakona, ki ga je sprejel DZ, pred njegovo razglasitvijo. DZ lahko razpiše zakonodajni referendum po lastni odločitvi na pobudo najmanj 10 poslancev, poslanske skupine, predlagatelja zakona ali vlade mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj tretjina poslancev, državni svet ali najmanj 40.000 tisoč volivcev. Referenduma izjemoma ni dopustno razpisati o zakonih:
Zahteva za razpis referenduma mora biti vložena v roku 7 dni po sprejemu zakona, rok za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi pa je 35 dni. Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov, o svoji pobudi pa moraobvestiti predsednika DZ. Pobuda mora vsebovati:
Če je pobuda vložena v skladu z zakonom, predsednik DZ v 7 dneh po njenem prejemu določi rok za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. DZ razpiše referendum v 7 dneh po vložitvi zahteve za razpis referenduma oz. po sprejetju sklepa o razpisu referenduma po odločitvi DZ in izda akt o razpisu referenduma, ki določa:
Za dan glasovanja na referendumu se določi nedelja ali drug dela prost dan. Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi državljani, ki imajo pravico voliti v DZ, tj. vsi polnoletni državljani Republike Slovenije. Glasovanje se torej izvede na podlagi splošne in enake volilne pravice in je tajno. Glasovnica vsebuje vprašanje, o katerem se odloča na referendumu, in navodilo o načinu glasovanja. Če se glasuje o več referendumskih vprašanjih, se o vsakem vprašanju glasuje s posebno glasovnico. Glasuje se tako, da glasovalec obkroži na glasovnici besedo "za" ali "proti". Zakon je na referendumu potrjen, če zanj glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali. Zavrnitev zakona ima pomembno posledico: 1 leto po razglasitvi odločitve na referendumu DZ ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev. Referendum o spremembi ustaveNa referendumu o spremembi ustave volivci odločajo o potrditvi spremembe ustave, ki jo je sprejel DZ, pred njeno razglasitvijo. Zahteva za razpis referenduma se lahko nanaša na ustavni zakon o spremembi ustave v celoti oz. na enega ali več njegovih posameznih vsebinsko zaokroženih delov. DZ razpiše referendum o spremembi ustave, če to zahteva najmanj 30 poslancev. Zahteva za razpis referenduma mora vsebovati:
Če se zahteva za razpis referenduma nanaša na ustavni zakon o spremembi ustave v celoti, se referendumsko vprašanje glasi: "Ali ste za to, da se uveljavi sprememba ustave, vsebovana v ustavnem zakonu, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne …?". Če se zahteva za referendum nanaša samo na posamezen vsebinsko zaokrožen del ustavnega zakona o spremembi ustave, se referendumsko vprašanje glasi: "Ali ste za to, da se uveljavi sprememba ustave, vsebovana v … (alineja, odstavek, členi ustavnega zakona, ki vsebujejo posamezen vsebinsko zaokrožen del ustavnega zakona), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne …?". DZ razpiše referendum v 8 dneh po vložitvi zahteve. Postopek za razpis referenduma o spremembi ustave ter postopek izvedbe referenduma sta enaka kot pri zakonodajnem referendumu. Sprememba ustave je na referendumu potrjena, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udeleži večina vseh volivcev. Če je sprememba ustave na referendumu potrjena, DZ razglasi ustavni zakon o spremembi ustave. Če se je na referendumu odločalo o delu ustavnega zakona o spremembi ustave, ki na referendumu ni bil potrjen, DZ razglasi ustavni zakon o spremembi ustave v delu, ki je bil na referendumu potrjen, in v delu, ki ni bil predmet referenduma. Zavrnitev spremembe ustave ima pomembno posledico: 2 leti po razglasitvi odločitve na referendumu DZ ne sme sprejeti ustavnega zakona o spremembi ustave, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev. Posvetovalni referendumDZ lahko razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane, preden končno odloči o posameznem vprašanju. Posvetovalni referendum je mogoče razpisati na celotnem območju države (splošni referendum, referendum na državni ravni) ali na določenem ožjem območju, kadar vprašanje zadeva samo prebivalce tega ožjega območja (lokalni referendum). Posvetovalni referendum se razpiše in izvede na enak način ter po enakem postopku kot zakonodajni referendum, DZ na izid posvetovalnega referenduma ni vezan. Referendum o mednarodnih povezavah in lokalni referendumiReferendum o mednarodnih povezavah temelji na 3.a členu ustave, ki je bil dodan pred vključitvijo Slovenije v Evropsko Unijo in zvezo NATO. Ustava določa, da lahko Slovenija z mednarodno pogodbo prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, pred ratifikacijo take mednarodne pogodbe pa lahko DZ razpiše referendum. Postopek referenduma je enak kot pri zakonodajnem referendumu, prav tako je DZ vezan na odločitev volivcev. Občani lahko na lokalnem referendumu odločajo o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu, zaključnem računu ter o splošnih aktih, s katerimi se predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Statut občine lahko določi, da mora biti pobuda podprta s podpisi določenega števila volivcev. Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta. Splošni akt ali njegove posamezne določbe so na referendumu zavrnjeni, če proti glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti glasuje najmanj petina vseh volivcev. Ločimo 2 vrsti lokalnega referenduma:
Referendum predstavlja pomembno obliko neposrednega odločanja državljanov, ki pa je omejen le na odločanje o sprejemu oz. zavrnitvi določenega akta. Temeljne določbe o referendumu vsebuje Ustava RS, podrobnejše določbe pa vsebujeta Zakon o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI) ter Zakon o lokalni samoupravi (ZLS). Preberite tudi: Neposredna demokracija
Preberite tudi: Kaj je Državni zbor in kakšne so njegove pristojnosti? Preberite tudi: Comments are closed.
|