Zbirka uporabnega znanjaKATEGORIJE
All
|
Nazaj na seznam člankov
Neposredna demokracija27/11/2019 Demokracija izvorno pomeni oblast ljudstva. Tudi v Sloveniji ima oblast ljudstvo, državljani pa to oblast izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti. Katere oblike neposredne demokracije poznamo?Demokracija je politična ureditev, v kateri odrasli državljani razpravljajo in odločajo o najpomembnejših političnih odločitvah. Danes v večini držav poznamo sistem predstavniške demokracije, pri kateri razprava in odločanje o najpomembnejših političnih odločitvah potekata v predstavniških organih. Oblast ima tudi v tem primeru ljudstvo, izvršuje pa jo posredno, tj. preko izvoljenih predstavnikov. Volitve tako predstavljajo institut, preko katerega državljani nekatere izmed sebe pooblastijo za predstavljanje in zastopanje celotnega ljudstva za določeno časovno obdobje. Posredna demokracija je pogosto predmet kritik, saj je obdobje med volitvami relativno dolgo, zaradi česar imajo državljani občutek, da v vmesnem obdobju nimajo vpliva na sprejem najpomembnejših odločitev v državi, kar vodi v politično pasivnost in nezanimanje za politiko. Neposredna demokracija na drugi strani pomeni aktivno udeležbo državljanov pri odločanju o zadevah javnega pomena. Zaradi velikosti držav in obsega javnih zadev je vpeljava neposredne demokracije v celoti praktično nemogoča, zato se neposredne oblike demokracije v praksi uporabljajo v določenem omejenem obsegu. V Sloveniji sta najpomembnejši obliki neposredne demokracije referendum in ljudska iniciativa. Referendum je najpomembnejša oblika neposredne demokracije, s pomočjo katere volivci neposredno odločajo o posameznem vprašanju splošnega pomena, s tem da glasujejo za ali proti določenemu predlogu ali odločitvi. Na državni ravni poznamo zakonodajni referendum, tj. odločanje o sprejemu oz. potrditvi določenega zakona, referendum o spremembi ustave, referendum o mednarodnih povezavah in posvetovalni referendum. Na lokalni ravni poznamo referendum o ustanovitvi občin, referendum o splošnem aktu občine, referendum o ustanovitvi ali spremembi ožjih delov občine in posvetovalni referendum. Za referendum je značilno, da volivci na njem odločajo z izbiranjem med možnostmi "za" in "proti" oz. "da" in "ne". Njihovo odločanje je torej vezano na referendumsko vprašanje, medtem ko na vsebino tega vprašanja nimajo vpliva. Drug pomemben institut neposredne demokracije je ljudska iniciativa. Kaže se predvsem v možnosti vložitve pobude za spremembo ustave ter zakonodajni iniciativi. Predlog za začetek postopka za spremembo ustave lahko poda 20 poslancev DZ, vlada ali najmanj 30.000 volivcev. V predlogu mora biti navedeno, v čem in kako naj se ustava spremeni, ter razlogi za spremembo. Predlogu volivcev mora biti priložen osnutek ustavnega zakona o spremembi ustave ter podpisi najmanj 30 tisoč volivcev. O predlagani spremembi odloča DZ, tudi pred sprejemom spremembe ustave pa je dopuščena možnost neposredne demokracije: DZ mora predlagano spremembo ustave predložiti v sprejem volilcem na referendumu, če to zahteva najmanj 30 poslancev. Sprememba ustave je na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udeleži večina vseh volivcev. Zakonodajna iniciativa pomeni, da lahko predlog za sprejem določenega zakona poleg vlade in poslancev predlaga tudi najmanj 5.000 volivcev. Predlog zakona mora vsebovati sestavine, določene v Poslovniku DZ (naslov zakona, uvod, besedilo členov in obrazložitev posameznih členov), predlogu pa morajo biti priloženi podpisi najmanj 5.000 volivcev. Predlog obravnava DZ, ki zakona ni dolžan sprejeti. Seznam predlaganih zakonov je dostopen na spletni strani DZ. Druge oblike aktivnega sodelovanja državljanov so še pravica do mirnega zbiranja in združevanja, pravica do peticije, plebiscit ipd. Po ustavi ima vsak državljan pravico do vlaganja peticij in drugih pobud splošnega pomena. Peticije in druge vloge, naslovljene na DZ, obravnava posebna komisija DZ, ter o tem obvešča pristojna delovna telesa DZ ter različne državne organe, katerim lahko predlaga različne ukrepe za učinkovito uresničevanje pravic, dolžnosti in pravnih interesov državljanov. Na vložene peticije in predloge organi niso vezani, lahko pa tak predlog vpliva na vsebino odločitve ali sprejem neke odločitve. Državljanom je ustavno zagotovljena tudi pravica do mirnega zbiranja in do javnih zborovanj, kar pomeni, da ima vsakdo pravico, da se svobodno združuje z drugimi. Omejitve teh pravic so dopustne le z zakonom, če to zahteva varnost države ali javna varnost ter varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni. Pravica do mirnega zbiranja in javnih zborovanj se konkretno izkazuje v obliki srečanj, shodov, protestov, demonstracij ipd. Neposredna demokracija na lokalni ravniNeposredno odločanje je na lokalni ravni mnogo bolj razširjeno kot na državni ravni. Razlog tiči predvsem v lažjih pogojih za njegovo uresničevanje in dejstvu, da je ljudem odločanje na lokalni ravni bližje oz. bolj razumljivo in nanje bolj neposredno vpliva. Neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa, tudi na lokalni ravni pa je mogoče naslavljati peticije oz. predloge. Zbor občanov: Občani na zboru obravnavajo posamezne zadeve, oblikujejo stališča, dajejo predloge, pobude, mnenja ali odločajo. Zbor se lahko skliče za vso občino ali za njen posamezen del na pobudo občinskega sveta, sveta ožjega dela občine ali župana, slednji pa mora sklicati zbor občanov, če tako zahteva najmanj 5% volivcev v občini oz. posameznem delu. S statutom občine se predpišejo zadeve, ki jih obravnavajo občani na zboru, način sklica zbora občanov, obvezno število prisotnih volivcev, itd. Referendum: Občani lahko na referendumu odločajo o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu, zaključnem računu ter o splošnih aktih, s katerimi se predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Statut občine lahko določi, da mora biti pobuda podprta s podpisi določenega števila volivcev. Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta. Splošni akt ali njegove posamezne določbe so na referendumu zavrnjeni, če proti glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti glasuje najmanj petina vseh volivcev. Ločimo 2 vrsti referenduma:
Ljudska iniciativa: Najmanj 5% volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oz. drugih občinskih organov. Ljudska iniciativa je lahko predložena v obliki zahteve, da občinski organ uredi neko vprašanje, lahko pa se tudi predloži v obliki predloga ali osnutka oblikovan akt oz. druga odločitev. Posebnost ljudske iniciative je v tem, da mora občinski organ o njej odločiti najkasneje v 3 mesecih – ni pa je dolžan sprejeti. Zbor krajanov ali s statutom določeno število prebivalcev dela občine lahko da pobudo za ustanovitev ožjih delov občine ali za spremembo njihovih območij. Občinski svet mora pobudo obvezno obravnavati. Pred ustanovitvijo ožjih delov občine ali pred spremembo njihovih območij mora občinski svet na zborih krajanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev posameznih območij v občini, kjer naj bi bili ustanovljeni ožji deli občine. Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in območje ožjega dela občine. Poleg tega je tako kot na državni ravni zagotovljena pravica do peticije. Civilna družbaOd omenjenih institutov neposredne demokracije je potrebno ločiti delovanje civilne družbe kot bistvene sestavine vsake demokracije. Gre za prostovoljno združenje državljanov z namenom uveljavljanja določenih interesov (nevladne organizacije, društva, sindikati, zavodi, ipd.). Civilna družba deluje predvsem tako, da z različnimi vzvodi vpliva na dejanske odločevalce. Mehanizmi delovanja civilne družbe so npr. demonstracije, peticije, delovanje preko medijev, lobiranje, ipd. Gre torej predvsem za izražanje mnenja o določeni zadevi in posreden vpliv na odločanje, ki ostane v rokah pristojnega državnega organa. Čeprav obstaja kar nekaj mehanizmov, preko katerih lahko državljani svojo voljo uresničujejo neposredno, je mogoče zaključiti, da sprejem glavnih odločitev ostaja v rokah DZ kot predstavniškega telesa. Neposredne oblike demokracije tako delujejo le kot dodaten, dopolnilni element demokracije. V želji po uresničitvi določene vizije oz. ideologije uporaba mehanizmov neposredne demokracije ni dovolj, temveč je potrebna aktivna politična participacija z udeležbo oz. kandidiranjem na volitvah. Preberite tudi:
Preberite tudi: Preberite tudi: Comments are closed.
|