Zbirka uporabnega znanjaKATEGORIJE
All
|
Nazaj na seznam člankov
Vlada Republike Slovenije25/11/2019 Vlada Republike Slovenije je glavni nosilec izvršilne veje oblasti in najvišji organ državne uprave. V tem okviru vlada izvaja zakone in druge predpise, ki jih sprejema Državni zbor, predlaga sprejem zakonov in skrbi za delovanje državne uprave.Vlada RS je organ izvršilne veje oblasti in najvišji organ državne uprave RS. Gre za kolegijsko politično telo, ki deluje na podlagi politike stranke oz. koalicije strank, ki vlado sestavljajo. V skladu z ustavo, zakoni in drugimi splošnimi akti Državnega zbora določa, usmerja in usklajuje izvajanje politike države. V ta namen izdaja predpise ter sprejema druge pravne, politične, ekonomske, organizacijske in ostale ukrepe, potrebne za razvoj države in urejenost razmer na vseh področjih. Vlada predlaga DZ v sprejem zakone, državni proračun, nacionalne programe in druge splošne akte, s katerimi se določajo načelne in dolgoročne politične usmeritve za posamezna področja. Vlado sestavljajo predsednik vlade in posamezni ministri, ki so v okviru svojih pristojnosti samostojni in odgovorni DZ. Po državnozborskih volitvah se predsednik republike posvetuje z vodji poslanskih skupin ter predloži DZ kandidata za predsednika vlade - to je najpogosteje vodja politične stranke, ki je na volitvah prejela največ glasov. Predsednika vlade z večino glasov vseh poslancev izvoli DZ, ki nato na predlog predsednika vlade imenuje tudi ministre. Predsednik vlade vodi in usmerja delo vlade, usklajuje delo ministrov, skrbi za enotnost vlade in jo predstavlja. V ta namen sklicuje in vodi seje vlade, daje ministrom napotke, zahteva poročanje posameznih ministrov o njihovem delu, predstavlja vlado pred drugimi vejami oblasti, se udeležuje mednarodnih in drugih srečanj ter zastopa vlado v medijih. Predsednik vlade lahko tudi daje ministrom obvezujoče napotke v zvezi z nalogami, ki izhajajo iz usmeritev vlade in so pomembne za delo posameznih ministrov. Minister vodi in predstavlja ministrstvo, daje politične usmeritve za delo ministrstva in organov v njegovi sestavi, nadzoruje njihovo delo, izdaja predpise iz pristojnosti ministrstva ter opravlja druge naloge, ki jih določajo predpisi. Ministri so skupno odgovorni za delo vlade, vsak minister pa za delo svojega ministrstva. Število ministrstev, njihove pristojnosti in organizacijo ministrstev ter drugih upravnih organov se določi z zakonom in se lahko od vlade do vlade razlikuje. Za delovno področje posameznega ministrstva se uporablja tudi izraz resor. V vladi lahko sodelujejo tudi ministri brez resorja, ki opravljajo samo politične naloge in so člani ministrskega sveta, nimajo pa svojega uradnega ministrstva. V okviru Vlade se lahko ustanovi in deluje več organov oz. delovnih teles:
Vlada v okviru svoje funkcije izdaja naslednje pravne akte:
Vlada dela in odloča na rednih in dopisnih sejah. Na rednih sejah predsednik vlade in ministri sodelujejo in odločajo neposredno. Na dopisnih sejah člani vlade sodelujejo in odločajo z uporabo informacijskega sistema vlade. Vlada veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov, ter sprejema sklepe in druge odločitve z večino glasov vseh članov. V primeru sodega števila članov vlade je ob polovici prisotnih članov ta sklepčna, če je prisoten tudi predsednik vlade, odločitev pa je sprejeta, če je zanjo glasovala polovica članov vlade, zanjo pa je glasoval tudi predsednik vlade. Delo vlade je javno, razen načina glasovanja članov vlade, sporočil med dopisno sejo, dobesednih zapisov sej vlade ter razprav udeleženih na sejah vlade. Javnost dela vlade se zagotavlja z novinarskimi konferencami, objavami na internetu ter preko drugih medijev. Funkcija predsednika vlade in ministrov preneha, ko se po volitvah sestane nov DZ, funkcija ministrov pa preneha tudi z vsakim drugim prenehanjem funkcije predsednika vlade ter z razrešitvijo ali odstopom ministra. Vlada je za svoje delo odgovorna DZ in uspešno deluje le, če v DZ uživa zadostno podporo. V tem oziru poznamo 3 institute: Nezaupnica vladi: DZ lahko izglasuje nezaupnico vladi tako, da na predlog najmanj 10 poslancev z večino glasov vseh poslancev izvoli novega predsednika vlade. S tem je dotedanji predsednik vlade razrešen. Zaupnica vladi je institut predsednika vlade, s katerim lahko od DZ zahteva, da glasuje o zaupnici svoji vladi. Če vlada ne dobi podpore večine glasov vseh poslancev, mora DZ v 30 dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu predsedniku pri ponovljenem glasovanju izglasovati zaupnico, sicer predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. Predsednik vlade lahko vprašanje zaupnice veže tudi na sprejem zakona ali druge odločitve v DZ - če odločitev ni sprejeta, šteje, da je bila vladi izglasovana nezaupnica. Interpelacija je sredstvo nadzora nad delovanjem vlade ali posameznega ministra. Najmanj 10 poslancev lahko sproži v DZ interpelacijo o delu vlade ali posameznega ministra. Če po razpravi o interpelaciji večina vseh poslancev izreče nezaupnico vladi ali posameznemu ministru, državni zbor vlado ali ministre razreši. Vlada RS je torej pomemben državni organ in glavni nosilec izvršilne veje oblasti, vendar pa je njeno delo odvisno od podpore v DZ. Če Vlada v DZ nima podpore večine poslancev, ne more uspešno delovati in voditi svoje politike, kar najpogosteje vodi v njeno zamenjavo. Temeljne določbe o Vladi RS vsebuje že Ustava RS, delo vlade pa podrobneje urejata Zakon o Vladi Republike Slovenije (ZVRS) in Poslovnik Vlade Republike Slovenije. Preberite tudi: Kaj je Državni zbor in kakšne so njegove pristojnosti?
Preberite tudi: Veste, kaj je Državni svet? Preberite tudi: Comments are closed.
|